Seznam resnih zdravstvenih zapletov pri ljudeh s parodontalno boleznijo, kot so povečano tveganje za infarkt, možgansko kap, sladkorno bolezen, oslabljen imunski sistem, prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenca, je vedno daljši. Rezultati raziskave, ki je bila junija 2008 objavljena v strokovni reviji The Lancet Oncology, kažejo na povečano tveganje za razvoj raka pri bolnikih s parodontalno boleznijo.

Od vnetih dlesni do parodontalne bolezni

O parodontalni bolezni govorimo, če nezdravljeno vnetje dlesni napreduje v globlja obzobna tkiva. Zato je zares pomembno, da ob prvih znakih vnetja dlesni takoj ukrepamo. Vneta dlesen je nabrekla, otekla in občutljiva za dotik. Spremeni tudi barvo iz svetlo rožnate, ki je značilna za zdravo dlesen, v rdečo. Vneta dlesen rada že ob ščetkanju, dotiku ali ugrizu v trdo hrano zakrvavi.

Zato je krvaveča dlesen znak za alarm. Vnetje dlesni večinoma lahkoodpravimo z izboljšano ustno higieno. Ker vnetje dlesni povzročajo bakterije v mehkih zobnih oblogah oziroma v zobnem plaku, jih moramo natančno in redno odstranjevati. Uporabimo mehko zobno ščetko z več tisoč ščetinami, s katero bomo lahko nežno, a učinkovito očistili rob dlesni. Zelo pomembno je tudi čiščenje medzobnih prostorov, saj se vnetje dlesni začne prav tam. Uporabimo medzobno ščetko pravilne velikosti in/ali zobno nitko.

Parodontalna bolezen in rak na trebušni slinavki

Na začetku leta 2007 so strokovnjaki s harvardske medicinske šole objavili rezultate dolgoletne raziskave, ki zelo nakazujejo možnost povezave med boleznimi obzobnih tkiv in rakom na trebušni slinavki. »Tveganje za razvoj raka na trebušni slinavki je pri moških s parodontalno boleznijo 64 odstotkov večje kot pri moških z zdravimi obzobnimi tkivi,« pravi Dominique S. Michaud, vodja raziskovalne skupine. Upoštevali so tudi podatek o tem, ali so preiskovani moški kadilci ali ne. »Moški s parodontalno boleznijo, ki nikdar niso kadili, so tveganju za razvoj raka na trebušni slinavki izpostavljeni dvakrat bolj kot moški z zdravimi obzobnimi tkivi,« še pove gospa Michaud. Ta podatek je pomagal prepričati raziskovalce o povezavi parodontalne bolezni in raka na trebušni slinavki.

Nove raziskave

Kot kažejo sveži rezultati raziskav, ne gre samo za povezavo med parodontalno boleznijo in povečanim tveganjem za razvoj raka na trebušni slinavki, temveč za raka na splošno. »Preiskovanci s parodontalno boleznijo so tveganju za razvoj raka izpostavljeni 14 odstotkov bolj kot preiskovanci z zdravimi obzobnimi tkivi,« na podlagi rezultatov novih raziskav trdi gospa Michaud. Raziskovalci so našli povezavo med parodontalno boleznijo in tveganjem za vrsto rakavih obolenj. Med njimi navajajo 36-odstotno povečano tveganje za pljučnega raka, 49-odstotno za raka na ledvicah, 54-odstotno za raka na trebušni slinavki in 30-odstotno povečano tveganje za hematološke rake, vključno z Nehodgkinovim limfomom, levkemijo in multiplim mielomom.

Raziskovalna ekipa pod vodstvom Dominique S. Michaud pravi, da gre za prvo tako raziskavo, zato je treba njene rezultate interpretirati previdno. Vsekakor potrebuje raziskava še potrditev z rezultati drugih raziskav. Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali je parodontalna bolezen s tveganjem za razvoj raka povezana prek oslabljenega imunskega sistema ali na tveganje za razvoj raka vpliva neposredno.

Kaj lahko storimo sami

Najboljša preventiva parodontalne bolezni je preprečevanje vnetja dlesni. To storimo z vsakodnevno temeljito in natančno ustno higieno. Z doslednim čiščenjem zob, roba dlesni, medzobnih prostorov, mest pod mostički in okrog zobnih vsadkov preprečujemo čezmerno razmnoževanje bakterij, ki so nevarne za obzobna tkiva. Dvakrat letno obiščimo zobozdravnika, ki bo pregledal naše zobe in obzobna tkiva. Če nas bo opozoril, da moramo bolj čistiti zobe, je pomembno tudi, da izvemo, s čim in kako naj to počnemo. Tudi če menimo, da vemo in znamo, je osvežitev vedenja in znanja, ki nam jo najbolje zagotovi strokovnjak, vedno dobrodošla.

Nataša Sinovec, svetovalka za zdrav nasmeh..

Včasih je bilo samo po sebi umevno, da smo z vsakim letom življenja bližje brezzobi čeljusti oziroma zobni protezi. Danes vemo, da to sploh ni nujno, saj lahko svoje zobe s pravilno nego, vzdrževanjem in pravim odnosom do zdravja ohranimo do konca svojih dni. Kljub temu zavedanju je veliko najrazličnejših vzrokov, zaradi katerih se nam na poti do tega cilja vseeno lahko zalomi, tako da izgubimo enega ali več svojih zob. Ena od možnosti za nadomestitev manjkajočih zob je zobni vsadek (implantat).

Implantologija in implantati

Pred skoraj 60 leti je švedski profesor Brånemark pri svojem raziskovalnem delu po naključju ugotovil, da kostno tkivo trdno obda oziroma se »vraste« v element iz titana. Do vgradnje prvega titanovega zobnega vsadka ni bilo več daleč.

Zobni vsadek (implantat) je sestavljen iz umetne zobne korenine, ki se vstavi v čeljustno kost, in iz nadomestnega zoba, ki se pritrdi na umetno korenino. Zobni vsadek lahko nadomesti en manjkajoči zob, lahko pa je tudi sidrišče, na katero se pritrdi več zob ali celo protezo.

Prednosti implantatov

Implantologija se zelo hitro razvija, implantološki postopki so vedno manj zapleteni, tudi krajši. Kljub temu so na lestvici najpogosteje uporabljenih metod za nadomeščanje zob pred zobnimi vsadki snemne delne in totalne proteze ter zobni mostički. Eden od vzrokov je verjetno cena zobnega vsadka, čeprav imajo vrsto prednosti.

Zobni vsadki varujejo zobe, saj so samostojni in za podporo ne potrebujejo pomoči naravnih sosednjih zob, kakor se zgodi pri delnih zobnih protezah in mostičkih. Varujejo čeljustne kosti prav tako kot naravni zobje, nošenje proteze pa lahko pospeši izgubo kosti, zaradi česar proteze sčasoma postanejo manj stabilne in udobne.

Zobni vsadki zagotavljajo višjo estetsko raven, izboljšajo kakovost uživanja hrane in kakovost življenja. Do neke mere omogočajo tudi senzorične občutke.

Zobni vsadek se vgradi v čeljustno kost, zato ne potrebuje opore sosednjih zob kot na primer mostiček.

Obstojnost implantatov in zapleti

Čeprav je zobni vsadek iz umetnih materialov, to ne pomeni, da ne zahteva tako natančne nege in higiene kot naši naravni zobje. Pravzaprav nasprotno. Za uspeh implantacije je odlična ustna higiena nujno potrebna. Razmišljanje, da bo z nadomestnimi zobmi manj težav in manj dela kot z naravnimi, je popolnoma zgrešeno.

Čeljustna kost se zaraste okrog umetne korenine in tudi sluznica oziroma dlesen ob zobnem vsadku se obnaša zelo podobno kot ob naravnem zobu. Podobno kot netemeljito odstranjevanje zobnih oblog ob naravnem zobu privede do vnetja dlesni in obzobnih tkiv, se lahko zgodi tudi ob zobnem vsadku. Osnovni mehanizmi razgradnje obzobnih tkiv ob naravnem zobu in tkiv ob umetni korenini so podobni. Tako kot je končna postaja napredovanja vnetja obzobnih tkiv lahko izguba zoba, se pri zobnem vsadku še hitreje zgodi, da ga zaradi pomanjkljive ustne higiene izgubimo.

Da za zobni vsadek lahko rečemo, da je uspešen, mora izpolnjevati vrsto kriterijev. Poleg tega da mora biti trdno v ustih in funkcionalen, morajo biti v odličnem stanju tudi tkiva ob njem – sluznica in čeljustna kost. Pet let po implantaciji je takih uspešnih implantatov 85 odstotkov, po desetih letih pa 80 odstotkov.

Kako skrbeti za zobne vsadke

Glede na to, da zobni vsadek čutimo podobno kot naravni zob, da je videti kot naravni zob, da tkiva okrog njega lahko doleti podobna usoda kot obzobna tkiva, ga je treba tudi čistiti kot naravni zob. Predvsem je pomembno, da je protetični del nameščen tako, da lahko s pripomočki za higieno dosežemo mesta, kjer bi čezmerno nakopičenje zobnih oblog lahko povzročilo vnetje dlesni in napredovanje vnetja ob umetni korenini. Zaključek vsakega implantološkega posega je zato tudi individualni pouk o ustni higieni s poudarkom na pripomočkih in pravilnem čiščenju zobnih vsadkov.

Tako kot pri čiščenju naravnih zob tudi pri zobnih vsadkih očistimo zobe in robove dlesni z mehko zobno ščetko, ki ima več tisoč tankih ščetin. S tako ščetko ne bomo poškodovali dlesni, veliko število tankih ščetin pa omogoča temeljito odstranjevanje zobnih oblog tudi pod robom dlesni. Zelo učinkovita za vzdrževanje visoke ravni ustne higiene predvsem pri implantatih je tudi električna zobna ščetka, ki deluje na osnovi patentiranega dinamičnega fluidnega delovanja.

Z navadno zobno nitko ali posebno zobno nitko, ki ima čvrst vdevalec in čistilno gobico, lahko pa tudi z medzobno ščetko, očistimo medzobne prostore in mesta okrog zobnega vsadka. Pri uporabi medzobnih ščetk moramo paziti, da izberemo posebne medzobne ščetke za čiščenje okrog implantatov. Take medzobne ščetke imajo plastificirano žično jedro. Kakršni koli kovinski deli bi lahko poškodovali površino (titanovega) zobnega vsadka, s čimer bi povzročili dodatno kritično mesto za kopičenje zobnih oblog.

K dobri maniri vzdrževanja zobnih vsadkov spadajo tudi redni preventivni pregledi pri zobozdravniku. Redno spremljanje stanja zobnega vsadka in tkiv okrog njega lahko veliko prispevajo k življenjski dobi zobnega vsadka, saj se morebitni zapleti lahko odkrijejo že v zgodnji fazi. Prej ko se odkrijejo, več možnosti je, da bodo uspešno odpravljeni.

Če hočemo vzdrževati dobro ustno zdravje, moramo čistiti medzobne prostore. Nedvomno. S tem preprečujemo nastanek vnetja dlesni in zobne gnilobe na mestu, kjer se stikata dva zoba. Vprašanje pa je, ali bomo uporabili medzobno ščetko ali zobno nitko. Kdaj izbrati kateri pripomoček in zakaj?

Med kočniki zobna nitka ni učinkovita

Zadnji kočniki so na mestih, kjer s sosednjim zobom tvorijo medzobni prostor, velikokrat vbočeni. Zato čiščenje z zobno nitko na teh mestih ni učinkovito.

Za učinkovito obvladovanje medzobnih oblog moramo uporabiti medzobno ščetko prave velikosti, ki bo med uporabo zapolnila ves medzobni prostor.

Uporaba zobne nitke med sekalci

Z zobno nitko lahko obvladujemo zobne obloge samo med sekalci, trdi profesor za preventivno dentalno medicino in oralno epidemiologijo z univerze v Zürichu Thomas Imfeld, dr. med. dent. Poleg tega je treba znati zobno nitko tako kot tudi druge pripomočke za vzdrževanje dobre ustne higiene pravilno uporabljati.

Na kaj moramo še posebno paziti pri uporabi zobne nitke

Ne glede na to, ali zobe nitkamo s tehniko navijanja na prste ali tehniko rožnega venca, moramo biti pozorni na to, da košček nitke, ki ga bomo vstavili med zobe, držimo tako, da je čim krajši. To je pomembno zato, da imamo čim boljši nadzor nad nitko. Ko nitko vstavljamo v medzobni prostor, je dobro pri prehodu stične točke med zobmi napetost nitke malo popustiti. Nato táko, nekoliko ohlapno oziroma nenapeto zobno nitko počasi in zelo nadzorovano pomaknemo skozi stično točko v medzobni prostor. Tako se izognemo učinku noža, ki bi se lahko zgodil, če bi napeta nit z veliko hitrostjo in silo priletela na dlesen. Ko je zobna nitka v medzobnem prostoru, z njo najprej objamemo en zob in postrgamo z njega mehke zobne obloge, nato pa še drugega.

Oglejte si tudi videonavodila o nitkanju zob. Še najbolje boste pravilno tehniko nitkanja zob usvojili, če boste svojega zobozdravnika ali ustnega higienika prosili za individualni poduk.

Zdaj mehke, potem trde

Ustna higiena je temelj dobrega ustnega zdravja. Kdor se hoče izogniti tveganju za resne zdravstvene zaplete (možganska kap, srčni infarkt, pljučna obolenja, oslabljen imunski sistem …), ki so povezani s slabim ustnim zdravjem, vsak dan poskrbi za redno in temeljito ustno higieno. Temeljitost je pri vzdrževanju ustnega zdravja zelo pomembna. Zato tudi ni vseeno, kateri pripomoček si izberemo in kako ga uporabljamo. Čeprav smo prepričani, da svojo ustno higieno izvajamo nadvse temeljito, je nastanek zobnega kamna lahko znak, da temu ni tako. Zobni kamen ali trde zobne obloge so namreč mehke zobne obloge, ki zaradi mineralov v slini mineralizirajo. Drži, da je hitrost tvorbe zobnega kamna od posameznika do posameznika zelo različna. Pri nekaterih proces mineralizacije traja dva tedna, pri drugih nekaj dni. Vsekakor pa je potrebna osnova, ki bo mineralizirala – mehke zobne obloge. Bolj natančni in temeljiti bomo pri redni ustni higieni, manj bo zobni kamen nastajal. Zobni kamen se najpogosteje naredi na notranji strani spodnjih sprednjih zob (sekalcev). En razlog je, da gre za mesto, ki ga ni enostavno dobro očistiti, drugi pa, da je na tem mestu slina ves čas prisotna, zato so površno odstranjene mehke zobne obloge nenehno na voljo mineralizacijskim procesom.

Niti lepe niti zdrave

Če za mehke zobne obloge lahko rečemo, da so največkrat prostemu očesu nevidne, za trde to ne velja. Gre za zmerno trdo strukturo, ki je lahko od kremasto bele do temno rumene ali celo rjave barve. Tako kot mehke zobe obloge so lahko tudi trde nad robom dlesni in pod njim. Slednje s prostim očesom po navadi niso vidne. Večinoma imajo trde zobne obloge pod robom dlesni na zobnih koreninah ljudje s parodontalnimi žepki, torej tisti, pri katerih je vnetje dlesni že napredovalo v globlja obzobna tkiva in povzročilo njihov propad.

Trde zobne obloge same po sebi ne povzročajo vnetja dlesni. A ker tvorijo hrapavo površino, hkrati pa imajo strukturo, na videz podobno spužvi, so idealno oprijemališče za kopičenje novih mehkih zobnih oblog. Zato povečujejo vpliv bakterijskega plaka, saj skupke bakterij ohranja v tesnem stiku s tkivom. Torej ni čudno, da je zobni kamen dejavnik, ki poslabšuje stanje obzobnih tkiv.

Obisk pri strokovnjaku

Redni preventivni obisk pri zobozdravniku je namenjen tudi profesionalnemu čiščenju zob. Takrat se odstrani zobni kamen, zobje pa na fino spolirajo. To po eni strani bakterijam oteži sprijemanje na zobe, hkrati pa je gladke zobe lažje temeljito očistiti.

Zobni kamen v ordinacijah največkrat odstranjujejo ultrazvočno. Če je pod robom dlesni ter je treba opraviti luščenje in glajenje zobnih korenin, to zobozdravnik opravi ročno s posebnimi za to namenjenimi instrumenti. Ko je zobni kamen odstranjen, se zobe očisti še s posebnim finim peskalnikom. Na koncu se jih spolira s posebno polirno pasto.

Zobni kamen se bolj kot proti griznemu robu zoba nalaga proti zobni korenini. Pri tem odriva tudi dlesen. Zato se pogosto zgodi, da so zobje (zobni vratovi) po odstranitvi zobnega kamna občutljivi. Če se vam to zgodi, se posvetujte z zobozdravnikom, kako premostiti začasno nastalo neprijetnost.

Istočasno je preventivni obisk pri zobozdravniku idealna priložnost, da se s strokovnjakom posvetujete, kako in s katerimi pripomočki za ustno higieno (z zobno ščetko, medzobno ščetko, zobno nitko ali še s čim) boste v prihodnje najučinkoviteje preprečevali nastajanje zobnega kamna.

Rednost, vztrajnost in natančnost – bližnjica do zdravega nasmeha

Čarobne tabletke za zdrav nasmeh ni. Niti čarobne zobne paste ali ustne vode. Ko enkrat razumete, kako deluje bakterijski plak, potem je zelo enostavno. Zaveste se, da je čarobna moč vaše motivacije za redno in temeljito izvajanje ustne higiene, in ne nazadnje, da je čarobna vaša roka, ki bo vsak dan vedno znova in znova, spet in spet z zobno ščetko, medzobno ščetko in/ali zobno nitko skrbela, da se bakterijske obloge ne bodo preveč nakopičile. Izkaže se, da zdravje dobesedno držite v svojih rokah, bližnjica do zdravega nasmeha pa je v vas samih.

Nekega dne me je v ustih začelo srbeti in boleti. Ker sem se o tem novem svetu že veliko naučil, vem, da imam zelo priročne pritikline. Lahko jih dajem v usta. Prvi par precej enostavno, drugega pa malo manj enostavno, ampak gre. S prvim parom pritiklin lahko celo kaj primem. Vse, kar primem, lahko nesem tudi v usta. Tako si zapomnim, kakšen okus imajo stvari, kakšen vonj in ali so trde, mehke, mokre, suhe, lepljive. Neverjetno, kakšne vse so lahko stvari! Včasih jih malo požvečim. Odkar me srbi in boli v ustih, to res rad počnem. In nekatere stvari, ki jih je prav prijetno žvečiti, spuščajo še zvoke, ropotajo in so pisane, zelo pisane. Čudovito! No, potem me je nehalo boleti in v mojih ustih se je znašlo nekaj ostrega. Neverjetno! Zdaj se lahko stvari s svojimi usti lotim popolnoma drugače. Juhej, lahko glodam!

Potem se je to ponavljalo, spet me je srbelo in bolelo in bil sem ena sama velika luža od ust do vsepovsod. Ampak zgodilo se je še nekaj. Neki dan sta prišla moja velikana in mi kazala palčko. Žlica ni bila, ker žlico poznam. Prav hecna palčka je bila. Takoj sem jo poskusil. Na enem koncu gladka kot žlica – tista, ki ni mrzla, na drugem pa veliko bolj kosmata kot bombon iz preproge. Ampak čisto nič sladka. Moj velikan z debelim glasom je rekel, da je to avto, ki mora v garažo. Garaža pa naj bi bila moja usta. Eh, čuden avto. Avto ima tiste okrogle zadeve, ki se vrtijo. Pa saj je vseeno. Res pa je, da je ta kosmata palčka nekaj posebnega. Ko mi jo da v usta in z njo nekaj išče, je tako blažen občutek, da bi držal usta odprta kar ves čas, če mi ne bi vmes postalo dolgčas. Moj velikan z nežnim glasom in vonjem po hrani je car, ker si kar naprej izmišljuje igrice s kosmato palčko. Enkrat je rekel, da so v mojih ustih Lumpiji in Capiji. Saj ne vem, kaj to je, ampak velikan je imel tak izraz na obrazu, da se mi zdi, da nič dobrega. In moj velikan zna s kosmato palčko Lumpije in Capije prepoditi iz mojih ust. Včasih poje, kosmata palčka pa pleše.

Tako sem odkrival svet in medtem ugotovil marsikaj. Med drugim tudi to, da se velikanu z debelim glasom zasvetijo oči, ko rečem tata, drugi pa se razneži ob mama. Zdaj že sam drgnem s kosmato palčko po svojih ostrih stvareh v ustih. Uf, polna usta jih že imam. Zdaj vem tudi že to, da se jim reče zobje. Tudi tata in mama imata svoje kosmate palčke. Včasih smo skupaj v kopalnici in se igramo vsak s svojo kosmato palčko. Na koncu se eden od njiju vedno hoče igrati še z mojo. In to v mojih ustih, ne v svojih.

Zdaj sem že tako velik, da vem, da se kosmati palčki reče zobna ščetka. Z njo rad rišem sončke po svojih zobeh in jih pometam. Tata je rekel, da so v ustih čisto mala bitjeca, ki bi v moje zobe naredila črno luknjo, če jih ne bi vsak dan z zobno ščetko napodil. In bolelo bi me. Eh, pa saj jaz imam rad črne luknje. Tam se vedno najde kaj zanimivega. Ampak če bi me bolelo, to pa ni zanimivo. In mama mi vsake toliko časa kupi novo zobno ščetko. Rekla je, da sem zdaj že velik fant in da mi bo kupila ščetko za velike fante. Tako, ki bo imela narisanega nogometaša ali pirata. In potem bom s ščetko lahko zabijal gole v ustih, pirat pa bo iskal skrite zaklade. Komaj čakam! Pa naj reče kdo, da umivanje zob ni zabavno, če lahko.

Ustno zdravje nosečnice

Bodoča mamica je v nosečnosti zaradi hormonskih nihanj mnogo bolj izpostavljena tveganju za razvoj vnetja dlesni in obzobnih tkiv. Napredovala oblika vnetja obzobnih tkiv kar sedemkrat poveča tveganje za prezgodnji porod v primerjavi z nosečnico, ki ima zdrava obzobna tkiva. Zato je v tem obdobju izjemno pomembno, da ženska opravi preventivni zobozdravstveni pregled ter se pouči o vzdrževanju pravilne in temeljite ustne higiene. Kadar dlesni krvavijo, pomeni, da so vnete. Če temeljito odstranimo povzročitelje vnetja (bakterije v mehkih zobnih oblogah – plaku), bi morale po nekaj dneh krvavitve prenehati. Ob zelo pogostih in ponavljajočih se krvavitvah iz dlesni brez zadržkov ponovno obiščite zobozdravnika in se z njim posvetujte o svojih težavah.

Za razvoj in rast otroka je pomembna tudi prehrana nosečnice. Sadje in zelenjava, bogata z vitaminom C, bosta bodoči mamici in dojenčku pomagala ohranjati zdrave dlesni. Hrana, bogata s kalcijem, pa bo poskrbela za močne kosti in zobe. Če še niste usvojili uravnoteženega prehranjevanja po prehrambni piramidi, potem je zdaj pravi čas, da v svoj življenjski slog vpeljete to spremembo. Spletite si novo železno srajco, vredno zlata.

Prvi jok

Mala brezzoba čeljust na začetku ne potrebuje zobne ščetke. Zadostovala bo mehka krpica, s katero boste po hranjenju obrisali dojenčkove dlesni. Za dojenčkovo zdravje na splošno, pa tudi za zdrav razvoj čeljusti, je dojenje najboljše.

Ko si bo prvi zobek začel utirati pot na plan, bodo dojenčkove dlesni napete, srbeče, boleče, on sam pa nemiren, razdražljiv, zelo se bo slinil in v usta tlačil vse, kar mu bo prišlo pod roke. Priskrbite mu kakovostno žvečko, da bo z žvečenjem sam masiral dlesni in si lajšal težave. Taka žvečka, katere del je tudi nekakšna zobna ščetka, bo poskrbela za prvi stik z zobno ščetko. Ko zobki izrastejo, jih lahko začnete čistiti z zobno ščetko. Še posebno bodite pozorni, da bo zobna ščetka zelo mehka. Saj ne želite, da bi vašega dojenčka ščetkanje bolelo in da bi bil prvi spomin na ščetkanje slab, kajne?

Železne srajce za dobro ustno zdravje

Ščetkanje zobkov naj postane zabavno opravilo. Z rednim ščetkanjem dvakrat na dan boste s svojim otrokom spletni še eno zlata vredno železno srajco. Ko bo otrok starejši in mu bodo zrasli prvi stalni zobje (šestice!) oziroma ko bo imel dva ali več zob zraščenih tako tesno skupaj, da z zobno ščetko ne boste mogli očistiti vseh površin, medzobne prostore očistite s posebnimi zobnimi nitkami za otroke.

Še ena dobra navada nam lahko pomaga do dobrega ustnega zdravja. To so redni preventivni pregledi pri zobozdravniku, dvakrat letno, včasih pa je za koga dobro, da gre še večkrat. Ob prvem sistematskem pregledu obiščite tudi otroškega zobozdravnika. Tudi če imate sami strah pred zobozdravnikom, nikoli otroku ne predstavljajte zobozdravnika kot nekaj strašnega, kot kazen. Zobozdravnik je svetovalec in učitelj, je mentor in zdravnik. Ob upoštevanju njegovih nasvetov lahko tako vi kot vaš otrok ohranite svoje zobe zdrave do konca življenja. S preventivnimi pregledi lahko preprečite morebitne zaplete z otrokovim zdravjem zob in dlesni v prihodnosti.

Naslednja železna srajca je že omenjena uravnotežena prehrana. Naj bo s časovno urejenimi obroki, brez vmesnih prigrizkov. Zavedati se moramo, da vsaka hrana v ustih povzroči znižanje vrednosti pH, tako da nastane kislo okolje, ki nikakor ne dene dobro sklenini zob. Zato je najslabše, če otrok kar naprej nekaj melje v ustih, saj tako njegove zobe stalno napada kislina. Sladkarije niso prepovedane, a količine naj bodo skladne s prehrambno piramido. Vsaka sladkarija, ki se v ustih zadržuje dalj časa (lizika, bombon), povzroča veliko tveganje za razvoj zobne gnilobe. Po sladkem obroku si je zato priporočljivo splakniti usta z vodo.

Orodje in orožje

Zobna ščetka je najboljše orodje za vzdrževanje dobrega ustnega zdravja ter hkrati orožje v boju proti zobni gnilobi in vnetju dlesni.

Tako kot raste otrok, raste z njim tudi zobna ščetka. A raste predvsem v smislu zagotavljanja in ohranjanja motivacije za ščetkanje. Nekateri parametri se pri izboru zobne ščetke nikoli ne spremenijo. Zobna ščetka mora imeti majhno glavo in čim več mehkih ščetin. Z majhno glavo dosežemo tudi težje dostopna mesta, več tisoč vlaken pa omogoča temeljito in neboleče odstranjevanje zobnih oblog. Ščetko je treba zamenjati po treh mesecih ali prej, če »zacveti«. Priporočljivo jo je zamenjati tudi po prehladu ali kateri drugi okužbi.

Na voljo so tudi električne zobne ščetke. Ne zamenjujte jih s cenenimi baterijskimi ščetkami. Novost so otroške električne zobne ščetke s sonično tehnologijo. Približno do sedmega ali osmega leta je čiščenje otrokovih zob skupinsko opravilo otroka in odraslega. Ni pomembno, ali otrok začne ali konča ta skupinski ritual, pomembno je, da so na koncu zobje čisti.

Nataša Sinovec, koordinatorica akcije Zdrave dlesni